NZS, pokličite Alberta Riero in Zlatka Zahovića

Grafika: Uroš Skaza

Komentar o obdobju, ko Slovenija išče novega nogometnega selektorja, katerega cilj bo našo reprezentanco odpeljati na Euro 2028.

Naj uvodoma pojasnimo, to ni ‘navijanje’ za to, da novi slovenski nogometni selektor sliši na ime Albert Riera ali Zlatko Zahović. Čeprav nimamo absolutno nič proti, da se uresniči kateri od teh scenarijev.

V vsakem primeru pa sta Albert Riera in Zlatko Zahović osebi, ki bi ju veljalo vsaj poklicati za mnenje in pogled – kakšna naj bo reprezentančna prihodnost Slovenije. Prevzeti žezlo iz rok Matjaža Keka ne bo enostavna naloga, letvica pa je pred novim ciklusom kvalifikacij za evropsko prvenstvo postavljena zelo visoko. Ne pozabimo, leta 2024 je Slovenija igrala v izločilnih bojih Eura in verjamemo, da danes vsak od nas podpiše, če bo čez slaba tri leta znova tako. Se pa to ne bo zgodilo samo od sebe.

Riera in Zahović morata biti vsaj sogovornika

O tem, kaj za slovenski nogomet pomeni Zlatko Zahović in v kaj je spremenil NK Maribor, ni treba izgubljati besed. Že če odmislimo nogometno kariero najvišjega nivoja, si je Mariborčan pri svojem delu in grajenju evropskega Maribora pridobil toliko izkušenj, kontaktov in znanja, da si zasluži najmanj klic iz pisarn na Brdu pri Kranju. Z vprašanjem – Zlatko, kakšen je tvoj pogled na prihodnost slovenskega nogometa in kako bi nam lahko pomagal v boljši jutri. Če morajo zato padati desetletja stare zamere, potem je zdaj idealna priložnost.

Na drugi strani ne moremo mimo dejstva, da je Albert Riera, z vsemi svojimi napakami, v Slovenijo prinesel nov pogled na nogomet. Slovenske ekipe lahko kar naenkrat na enakovreden način tekmujejo tudi z moštvi, kakršna so Fiorentina, atenski AEK in varšavska Legia, ki smo jih doslej v slovenskem nogometnem prostoru gledali malodane s strahospoštovanjem.

Ni skrivnost, da je Riera pripravljen v dvojni vlogi prevzeti izbrano vrsto, kar bi bila voda na mlin Celjanov. Slednji bi namreč na ta način Španca lažje ‘privezali nase’ tudi v prihajajočem obdobju. Pozdravljamo tudi informacije naših virov o tem, da je določen kontakt na relaciji NZS – Riera že vzpostavljen. Spet, ni nujno, da Riera postane slovenski selektor, so pa denimo v njegovem imeniku imena, kot so Pep Guardiola, Mikel Arteta, Xabi Alonso, da ne naštevamo naprej. Ni vrag, da se v debati z Majorčanom najde kakšna ideja za Nogometno zvezo Slovenije, na kakšen način zapeljati zgodbo slovenske nogometne prihodnosti.

V nogometni javnosti sicer lahko (in tudi bomo) na dolgo in široko razpredamo, kakšna naj bo prihodnost slovenske reprezentance. Pri čemer pa mora biti najmanj pomembno, ali bo selektor Slovenec ali tujec. Naše mnenje je pač takšno, da je to preživeto razmišljanje. Selektor naj bo nekdo, ki ima najboljše kompetence, največ znanja in je najbolj v skladu z vizijo in strategijo, ki jo bodo postavili na NZS. Četudi je iz Kambodže.

Bazen ni več tako majhen

In tu smo pravzaprav na točki, ki je tako ali tako najbolj pomembna. Najprej, kdo bo tisti, ki bo sestavljal to strategijo, analiziral obstoječe stanje ter pripravil načrt, kako bo slovenska reprezentanca jutri boljša, kot je danes. Predsednik Radenko Mijatović je obkrožen s številnimi svetovalci od ‘Ljubljane do Nyona’, tu je še direktor reprezentanc Milenko Ačimović, bržkone bo s svojimi izkušnjami vključen tudi prvi mož trenerske stroke v Sloveniji Bojan Prašnikar.

Stanje je torej takšno, da je za slovensko reprezentanco neuspešno obdobje, ko je treba na nek način graditi na novo, hkrati pa tudi vse, kar je v svoji zapuščini pustil Matjaž Kek, verjetno ni naravnost za na odpad. Potem je še tu vprašanje treh generacij. Staroselcev, od Jana Oblaka, Andraža Šporarja do Petra Stojanovića in druščine, jedra reprezentance, ki jo sestavljajo fantje v najboljših letih (Bijol, Elšnik, Gnezda Čerin, Drkušić …) do nove generacije fantov, ki so poskrbeli za zgodovinski podvig uvrstitve na Euro U-21 (Sešlar, Zeljković, Gradišar, Ratnik, Begić, Cipot …). Da ne pozabimo niti na Miho Zajca …

Če temu dodamo še nesporen dvig kakovosti Prve lige Telemach, ko Celje konkurira v Evropi, Maribor s številnimi porodnimi krči nove ere vendarle počasi dobiva obrise boljših časov, za Olimpijo pa tako ali tako vemo, da bo po nekem težko pojasnjenem čudežu ter dveh ali treh prevratih in obratih spet nekako našla zmagovalno pot, potem novi selektor res ne bo imel izgovora, da je naš nogometni bazen premajhen.

Časa pravzaprav ni veliko

Kakorkoli, zdaj je na Nogometni zvezi Slovenije, da zaviha rokave, razmisli o kandidatih ter na koncu izbere tistega pravega. Če bo to na koncu trenutni prvi favorit Boštjan Cesar, ki zagotovo najbolje pozna ‘dihanje’ slovenske reprezentance, je tudi Ljubljančan glede na okoliščine logična izbira.

Kar pa je težko sprejeti, je stališče, da je časa za izbiro selektorja dovolj. Časa v nogometu nikoli ni dovolj in marec se morda res zdi daleč, a je že za vrati. Sploh zato, ker bo novi selektor zagotovo na novo selekcioniral reprezentanco, sestavil strokovni štab ter opravil individualne razgovore in preveril, kdo se še vidi v naslednji reprezentančni zgodbi. Skratka, nova era slovenskega nogometa je že tu. In zdaj je treba od besed k dejanjem.